Svinje letijo v nebo

Na vsaki >>živalski farmi<< vedno živijo tudi obstranci, ki ne glede na teror razkrivajo njeno zakrito resnico. Primož Truba, protagonist Osojnikovega potopisno-fantastičnega romana Svinje letijo v nebo, je eden od njih. Njegovo obstranstvo ni toliko osebna izbira, kolikor posledica prestopanja okvirov, ki jih predenj postavlja družba in politika dežele, v kateri živi. Deželi vlada skorumpirana klika, ki ji je uspelo priti na oblast in z vztrajnim ponavljanjem svojo laž postopoma uveljaviti za resnico ter sistem vrednot preobrniti na glavo. V družbi, kjer sta potrošništvo in kriminal prignana do skrajnosti, je meja med javno in zasebno sfero popolnoma izbrisana: tudi zasebno življenje je strogo nadzorovano in javno preganjano. Razlog za obsodbo Primoža Trube in za ritualni linč njegove podobe, ki ga izvedejo v njegovi odsotnosti pod krinko obsodbe zaradi nekonvencionalnega ljubezenskega razmerja, je namreč nepristajanje na kriminalno in skorumpirano nasilje oblastnikov. Ta roman je zagotovo predvsem knjiga strasti. Ne le strasti v nemogočem ljubezenskem razmerju ali svobodne strasti nepokornega obstranca, temveč strasti nasploh, strasti pisanja in strasti življenja. Ta strast ne more biti nikoli izsušena, saj prav ona žene človeka ven in naprej, ne glede na režim na >>živalski farmi<<, ki mu kljub zločinu njegov totalitarni projekt na koncu vedno spodleti.