Symposia

Razprave, zbrane v tej knjigi, se ukvarjajo z >>močnimi pesniki<< (po Haroldu Bloomu), poleg njih pa v vlogi sprožilca misli nastopi karizmatični profesor primerjalne književnosti Dušan Pirjevec, tudi sam nedvomno velika osebnost. Osojnik prepričljivo pokaže, da so Srečko Kosovel, Iztok Geister - Plamen, Aleš Kermauner, Matjaž Hanžek, Jure Detela in Taja Kramberger na izzive svojega časa odgovorili vsak na svoj, estetsko inovativen in s tem globoko političen način. Kosovelove konstruktivistične pesmi so nizi nenadnih prekinitev, zmontirana stanja, jezikovne montaže, ki odkrivajo v konvencionalni poeziji zamolčana stanja. Poezija Taje Kramberger je strukturno identična Kosovelovi poeziji, kajti v njej pride do izraza univerzalno potlačeni glas. Jureta Detelo je zanimala etična dimenzija svetosti življenja, razvil je neantropocentrični način gledanja živali, tj. zaznavanje drugih bitij kot njih samih, in s tem nov način ubesedovanja. V eksperimentalni poeziji, kot so jo ustvarjali Geister, Kermauner in Hanžek, pa ne gre zgolj za ukinitev referencialne funkcije; s tem, ko so se osredotočili na označevalce (črke, besede), so namreč prikazali >>brezno absolutne praznine človeške biti v svetu<<. Ta heideggerjanski zastavek razkriva enega od izvirov Osojnikove misli, vsekakor ne edinega. Avtorju je treba priznati, da je dobro obveščen mislec, njegova prava odlika pa je po mojem mnenju strastno zavzemanje za resnico poezije. Obseg: 212 strani Cena: 3,99 EUR